Odkar pomnim, sem v sebi nosil glasen NE.
NE – vlogam, ki sem jih moral igrati.
NE – življenju brez iskrice in brez smisla.
NE – ideji, da je življenje zgolj trpljenje, rutina in tiho stiskanje zob.

Odraščal sem v okolju, kjer je bilo bolj varno molčati, kot povedati resnico. Kjer je bilo lažje igrati vlogo, kot začutiti telo. Kjer je bilo trpljenje edina resnica. Tudi jaz sem igral. Dokler ni šlo več.

A nisem imel enega velikega prebujenja. Imel sem stalen notranji glas, ki mi ni pustil pozabiti, da je življenje lahko več. To me je vedno znova pognalo na pot raziskovanja svojih notranjih svetov.

S prebiranjem stotin knjig letno, učenja od mojstrskih učiteljev, psihološkega in duhovnega odkrivanja in opuščanja svojih vzorcev, sem z leti sem ugotovil, da več ne pomeni več uvidov, več dosežkov, več občutka sreče… Pomeni več prisotnosti, iskrenosti, človeškosti.